Kraljestva slave

Iz sodobnega razodetja vemo, da končna usoda vseh, ki živijo na zemlji, ni pomanjkljiva zamisel o nebesih za pravične in o večnem trpljenju v peklu za preostale. Ljubeči načrt, ki ga ima Bog za svoje otroke, zajema naslednjo resnico, o kateri nas je učil naš Odrešenik, Jezus Kristus: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč.«¹

Razodeti nauk obnovljene Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni uči, da bodo vsi Božji otroci – z izjemami, ki so preveč redke, da bi jih tu obravnavali – na koncu podedovali eno od treh kraljestev slave, od katerih celo najnižje »presega vse razumevanje«.² Po obdobju, ko bodo neposlušni trpeli za svoje grehe, to trpljenje pa jih bo pripravilo na to, kar bo sledilo, bodo vsi vstali od mrtvih in šli na poslednjo sodbo Gospoda Jezusa Kristusa. Tam bo naš ljubeči Odrešenik, ki, kot smo poučeni, »poveliča Očeta in odreši vsa dela njegovih rok«,³ vse Božje otroke poslal v eno od teh kraljestev slave glede na želje, ki so jih izkazali s svojimi odločitvami.

Naslednji edinstveni nauk in praksa obnovljene Cerkve so razodete zapovedi in zaveze, ki vsem Božjim otrokom ponujajo sveti privilegij, da izpolnijo pogoje za najvišjo stopnjo slave v celestialnem kraljestvu. Ta najvišji cilj – povzdignjenje v celestialno kraljestvo – je v središču pozornosti Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Zaradi sodobnega razodetja sveti iz poslednjih dni edinstveno razumejo načrt sreče, ki ga ima Bog za svoje otroke. Ta načrt se začne, ko živimo kot duše, preden se rodimo, in razkriva namen in pogoje našega izbranega potovanja na zemlji ter naš želeni cilj zatem.

Iz sodobnega razodetja vemo, da je bila »vsem kraljestvom /…/ dana postava«,⁴ da je kraljestvo slave, ki ga prejmemo ob poslednji sodbi, odvisno od zakonov, ki smo se jih odločili upoštevati na svoji zemeljski poti. Po tem ljubečem načrtu obstaja več kraljestev – več bivališč – tako bodo vsi Božji otroci podedovali kraljestvo slave, katerega postavi so lahko brez težav »zvesti«.

Ko opisujemo naravo in zahteve vsakega od treh kraljestev v Očetovem načrtu, začnemo z najvišjim, ki je središče božanskih zapovedi in uredb, ki jih je Bog razodel preko Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. V »celestialni slavi«⁵ so tri stopnje;⁶ najvišja od teh je povzdignjenje v celestialnem kraljestvu. Tu bivajo tisti, »ki so prejeli od njegove polnosti in od njegove slave«, zato so »bogovi, in sicer Božji sinovi [in hčere],⁷ in »bodo prebivali v navzočnosti Boga in njegovega Kristusa na veke vekov«.⁸ Bog je z razodetji razodel večne zakone, uredbe in zaveze, ki jih je treba upoštevati, da bomo razvili božanske lastnosti, ki jih potrebujemo za uresničitev tega božanskega potenciala. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se osredotoča nanje, ker je namen te obnovljene Cerkve, da bi pripravila Božje otroke na odrešitev v celestialni slavi, še posebej na povzdignjenje na njeni najvišji stopnji.

Božji načrt, ki temelji na večni resnici, zahteva, da smo povzdignjenja lahko deležni le, če smo zvesti zavezam večne zakonske zveze, sklenjene v templju med moškim in žensko,⁹ in ta zakonska zveza bo na koncu na voljo vsem zvestim. Zato učimo, da je spol »bistvena lastnost posameznikove predzemeljske, zemeljske in večne istovetnosti ter namena«.¹⁰

Izjemno dragocen nauk, ki nam pomaga pri pripravi na povzdignjenje, je razglas o družini iz leta 1995.¹¹ Besede v razglasu pojasnjujejo zahteve, ki nas pripravljajo na življenje z Bogom Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. Kdor ljubečega načrta, ki ga ima Oče za svoje otroke, in nauka povzdignjenja ne razume v celoti, morda meni, da razglas o družini ni nič drugega kot izjava o načelih, ki se jih lahko spremeni. Nasprotno pa mi trdimo, da razglas o družini, ki temelji na nepreklicnem nauku, opredeli vrsto družinskih odnosov, ki omogočajo najpomembnejši del našega večnega razvoja.

Apostol Pavel opisuje tri stopnje slave in jih primerja s sijajem sonca, lune in zvezd.¹² Najvišjo imenuje »nebeška« (celestialna) in drugo »zemeljska« (terestrialna).¹³ Najnižje ne poimenuje, vendar je v razodetju Josephu Smithu dodano njeno ime: »telestialna«.¹⁴ Še eno razodetje opisuje naravo posameznikov, ki so določeni za vsako od teh kraljestev slave. Tisti, ki ne more biti »zvest postavi celestialnega kraljestva«,¹⁵ bo podedoval drugo kraljestvo slave, nižje od celestialnega, a ustrezno postavi, za katero se je odločil in ji je lahko brez težav »zvest«. Angleška beseda abide, ki pomeni ostati in je v svetih spisih tako pogosta, pomeni, da smo nekje na varnem.¹⁶ Na primer, tisti v terestrialnem kraljestvu – primerljivim s priljubljenim pojmom nebes – »so tisti, ki prejmejo Sinovo navzočnost, vendar ne Očetove polnosti«.¹⁷ Bili so »častivredni ljudje zemlje, ki jih je zaslepila človeška zvitost«,¹⁸ a ne »hrabri v pričevanju o Jezusu«.¹⁹

Razodevajoči opis tistih, ki so dodeljeni najnižjemu kraljestvu slave, telestialnemu, je »ta, ki ne more biti zvest postavi terestrialnega kraljestva«.²⁰ To opisuje tiste, ki zavračajo Odrešenika in pri svojem obnašanju ne upoštevajo božanskih omejitev. To je kraljestvo, v katerem bivajo hudobni, potem ko so trpeli za svoje grehe. Ti so v sodobnem razodetju opisani kot »tisti, ki niso sprejeli Kristusovega evangelija, niti pričevanja o Jezusu. /…/

Ti so tisti, ki so lažnivci in čarodeji in prešuštniki in razvratniki in kdor ljubi laž in si izmišljuje laži.«²¹

Ko je predsednik Russell M. Nelson s preroškim videnjem govoril o treh kraljestvih slave, je nedavno zapisal: »Zemeljsko življenje je komaj nanosekunda v primerjavi z večnostjo. Toda kako ključna nanosekunda je to! Pozorno premislite, kako deluje: V tem zemeljskem življenju se lahko odločite, katere zakone boste upoštevali – zakone celestialnega, terestrialnega ali telestialnega kraljestva – in s tem, v katerem kraljestvu slave boste živeli večno. Kakšen načrt! To je načrt, ki v celoti spoštuje vašo svobodno voljo.«²²

Apostol Pavel je učil, da so Gospodovi nauki in zapovedi dani zato, da bi vsi dosegli »mer[o] doraslosti Kristusove polnosti«.²³ Ta postopek zahteva veliko več kot le pridobivanje znanja. Nikakor ni dovolj, da smo o evangeliju prepričani; delati moramo tako, da nas spreobrne. V nasprotju z drugimi pridigami, ki nas učijo, da nekaj vemo, nas evangelij Jezusa Kristusa postavi pred izziv, da nekaj postanemo.

Iz takšnih naukov sklepamo, da poslednja sodba ni le ocena skupne vsote dobrih in slabih del – tega, kar smo naredili. Temelji na končnem učinku naših del in misli – tega, kar smo postali.« Pogoje za večno življenje izpolnimo s postopkom spreobrnjenja. Tu ta beseda z veliko pomeni opredeljuje globoko spremembo narave. Za nikogar ni dovolj, da nekaj samo mehansko dela. Evangelijske zapovedi, uredbe in zaveze niso seznam pologov, ki jih je treba vplačati na nekakšen nebeški račun. Evangelij Jezusa Kristusa je načrt, ki nam kaže, kako postati to, kar nebeški Oče želi, da bi postali.²⁴

Če nam v tem življenju kaj spodleti, se lahko zaradi Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve pokesamo in se ponovno vrnemo na pot zaveze, ki vodi do tega, kar si za nas želi nebeški Oče.

Mormonova knjiga uči: »[T]o življenje je čas, da se ljudje pripravijo na srečanje z Bogom.«²⁵ Toda tej težki omejitvi na »to življenje« je dalo upanje (vsaj do neke mere za nekatere ljudi) tisto, kar je Gospod razodel predsedniku Josephu F. Smithu, in je zdaj zapisano v 138. razdelku Nauka in zavez. »Videl sem, da so zvesti starešine tega razdobja, potem ko so iz tega življenja odšli, svoje delo nadaljevali, tako da so pridigali evangelij kesanja in odkupitve preko žrtvovanja edinorojenega Božjega Sina med tistimi, ki so v temi in v suženjstvu greha v ogromnem svetu duhov mrtvih.

Mrtvi, ki se pokesajo, bodo odkupljeni zaradi poslušnosti uredbam Božje hiše,

in potem ko bodo odplačali kazen za svoje prestopke in bodo čistó umiti, bodo prejeli plačilo po svojih delih, saj so dediči odrešitve.«²⁶

Poleg tega vemo, da bo tisočletje, tisoč let, ki bodo sledila Odrešenikovemu drugemu prihodu, čas za opravljanje potrebnih uredb za tiste, ki jih v življenju na zemlji niso prejeli.²⁷

Toliko še ne vemo o treh glavnih obdobjih v načrtu odrešitve in kako so povezana med seboj: prvič, o predsmrtnem svetu duš, drugič, življenju smrtnikov in tretjič, naslednjem življenju. Poznamo pa naslednje večne resnice: »Odrešitev je zadeva posameznika, povzdignjenje pa je zadeva družine.«²⁸ Imamo ljubečega nebeškega Očeta, ki bo poskrbel, da bomo deležni vseh blagoslovov in vseh prednosti, ki nam jih dopuščajo naše lastne želje in odločitve. Vemo tudi, da nikogar ne bo prisilil proti njegovi volji v razmerje, ki je sklenjeno s pečatenjem. Blagoslovi razmerja, ki je sklenjeno s pečatenjem, so zagotovljeni vsem, ki spolnjujejo svoje zaveze, vendar nikoli tako, da bi v razmerje, ki je sklenjeno s pečatenjem, prisilili nekoga drugega, ki tega ni vreden ali si tega ne želi.

Moji dragi bratje in sestre, pričujem, da je to res. Pričujem o našem Gospodu Jezusu Kristusu, povzročitelju in dopolnitelju naše vere,²⁹ čigar odkupna daritev po načrtu našega Očeta v nebesih vse to omogoča, v imenu Jezusa Kristusa, amen.