Večna resnica

Potem ko sva z ženo Anne prejela vpoklic na služenje kot voditelja rednega misijona, se je naša družina odločila, da se pred prihodom na misijon naučimo imena vseh misijonarjev. Dobili smo slike, naredili kartice in začeli preučevati obraze in se imena naučili na pamet.

Ko smo prišli, smo imeli uvodne konference z misijonarji. Med druženjem sem slišal najinega devetletnega sina:

»Me veseli, da sem te spoznal, Sam!«

»Rachel, od kod si?«

»O, David, velik si!«

Zaskrbljen sem pristopil k sinu in zašepetal: »Hej, zapomni si, da boš misijonarje naslavljal s starešina ali sestra.«

Zmedeno me je pogledal in rekel: »Očka, mislil sem, da se moramo naučiti na pamet njihova imena.« Najin sin je storil, kar se mu je glede na njegovo razumevanje zdelo prav.

Kakšno je torej naše razumevanje resnice v današnjem svetu? Nenehno nas zasipavajo s trdnimi mnenji, pristranskim poročanjem in nepopolnimi podatki. Istočasno pa količina in viri teh informacij čezmerno rasteta. Potreba, da prepoznamo resnico, še nikoli ni bila pomembnejša!

Za nas je resnica ključnega pomena, da vzpostavimo in okrepimo svoj odnos z Bogom, najdemo mir in radost ter dosežemo svoj božanski potencial. Danes pretehtajmo naslednja vprašanja:

• Kaj je resnica in zakaj je pomembna?

• Kako jo najdemo?

• Ko jo najdemo, kako jo lahko razglašamo?

Gospod nas v svetih spisih uči, da je resnica »spoznanje stvari, kakršne so in kakršne so bile in kakor se bodo zgodile« (gl. Nauk in zaveze 93:24). »[N]i bila ustvarjena ali narejena« (Nauk in zaveze 93:29) in »nima konca« (Nauk in zaveze 88:66).¹ Resnica je absolutna, stalna in nespremenljiva. Drugače rečeno, resnica je večna.²

Resnica nam pomaga, da se ognemo prevaram,³ razpoznavamo dobro od zla,⁴ smo zaščiteni⁵ in prejmemo tolažbo in ozdravitev.⁶ Resnica lahko tudi usmerja naša dejanja⁷, nas osvobaja⁸, posvečuje⁹ in nas vodi v večno življenje.¹⁰

Bog nam razodeva večno resnico preko omrežja razodevalnih odnosov, kamor so vključeni Bog, Jezus Kristus, Sveti Duh, preroki in mi. Pogovorimo se o različnih, a povezanih vlogah, ki jih ima vsak udeleženec v tem postopku.

Prvič, Bog je vir večne resnice.¹¹ On in njegov Sin Jezus Kristus¹² imata popolno razumevanje resnice in vselej delujeta v skladu s pravilnimi načeli in zakoni.¹³ S to močjo lahko ustvarjata in vodita svetove,¹⁴ a tudi popolno ljubita, vodita in skrbita za vsakega izmed nas.¹⁵ Ker nas ljubita, želita da razumemo in udejanjamo resnico, da bi bili lahko deležni njunih blagoslovih.¹⁶ Resnico lahko posredujeta osebno ali, kar je bolj pogosto, po slih, denimo po Svetem Duhu, angelih ali živih prerokih.

Drugič, Sveti Duh pričuje o vsej resnici.¹⁷ Resnice razodeva neposredno nam in pričuje o resnici, ki jo učijo drugi. Navdih Duha se nam običajno porodi kot misli in občutki v srcu.¹⁸

Tretjič, preroki prejmejo resnico od Boga in jo posredujejo nam.¹⁹ Resnico izvemo od preteklih prerokov v svetih spisih²⁰ in živih prerokov na generalni konferenci in preko drugih uradnih kanalov.

Skratka, vi in jaz imamo v tem postopku ključno vlogo. Bog od nas pričakuje, da resnico iščemo, jo prepoznamo in jo udejanjamo. Naša zmožnost prejemanja in udejanjanja resnice je odvisna od trdnosti našega odnosa z Očetom in Sinom, naše odzivnosti na vpliv Svetega Duha in naše usklajenosti s preroki svetih iz poslednjih dni.

Ne pozabimo, da Satan dela na tem, da bi nas držal proč od resnice. Ve, da brez resnice ne moremo prejeti večnega življenja. Niti resnice prepleta s svetovnimi filozofijami, da nas zmede in odvrne od tega, kar sporoča Bog.²¹

Pri iskanju večne resnice²² nam naslednji vprašanji lahko pomagata prepoznati, ali koncept prihaja od Boga ali drugega vira:

• Ali koncept dosledno poučujejo sveti spisi in živi preroki?

• Ali je pričevanje Svetega Duha potrdilo koncepta?

Bog razodeva doktrinarne resnice po prerokih, Sveti Duh pa nam te resnice potrjuje in nam pomaga, da jih udejanjimo.²³ Prizadevati si moramo in biti pripravljeni sprejeti te duhovne vtise, ko pridejo.²⁴ Za pričevanje Duha smo najbolj dovzetni, ko smo ponižni,²⁵ ko iskreno molimo in preučujemo Božje besede²⁶ ter spolnjujemo Božje zapovedi.²⁷

Ko nam Sveti Duh potrdi določeno resnico, se naše razumevanje poglobi, če to načelo udejanjimo. Če dosledno živimo po tem načelu, bomo sčasoma pridobili gotovo spoznanje o tej resnici.²⁸

Na primer, delal sem napake in občutil obžalovanje za slabe odločitve. Toda z molitvijo, preučevanjem in vero v Jezusa Kristusa sem prejel pričevanje o načelu kesanja.²⁹ Ko sem se še naprej kesal, se je moje razumevanje kesanja poglobilo. Čutil sem, da sem bližje Bogu in njegovemu Sinu. Zdaj vem, da nam je greh lahko odpuščen zaradi Jezusa Kristusa, ker blagoslove kesanja doživljam vsak dan.³⁰

Kaj naj torej storimo, ko iskreno iščemo še ne razodeto resnico? Sočustvujem s tistimi med nami, ki hrepenijo po odgovorih, za katere se zdi, da ne pridejo.

Gospod je Josephu Smithu svetoval: »[M]olči, dokler se mi ne bo zdelo primerno, da bom vse stvari glede zadeve razkril.« (Nauk in zaveze 10:37)

Emmi Smith pa je pojasnil: »Ne godrnjaj zaradi stvari, ki jih nisi videla, kajti prikrite so tebi in svetu, kar je v meni modrost v prihodnjem času.« (Nauk in zaveze 25:4)

Tudi sam sem iskal odgovore na globoka vprašanja. Veliko odgovorov je prišlo, nekateri pa ne.³¹ Ko vztrajamo – zaupamo v Božjo modrost in ljubezen, spolnjujemo Božje zapovedi in se zanašamo na to, kar vemo – nam Gospod pomaga najti mir, dokler ne razodene resnice vsega.³²

Ko iščemo resnico, pomaga, če razumemo razliko med naukom in pravilom. Nauk se nanaša na večne resnice, kot so narava Božje trojice, načrt odrešitve in odkupno žrtvovanje Jezusa Kristusa. Pravilo je udejanjanje nauka, ki temelji na trenutnih okoliščinah. Pravila nam pomagajo, da Cerkev vodimo po utečenem redu.

Medtem ko se nauk nikoli ne spremeni, se pravila od časa do časa spremenijo. Gospod deluje po svojih prerokih, da ohranja svoj nauk in spreminja cerkvena pravila glede na potrebe svojih otrok.

Na žalost včasih pravilo zamenjamo z naukom. Če ne razumemo razlike, tvegamo, da bomo razočarani, ko se pravila spremenijo, in lahko celo podvomimo v Božjo modrost ali razodevalsko vlogo prerokov.³³

Ko od Boga dobimo resnico, nas Bog spodbuja, naj o tem spoznanju spregovorimo z drugimi.³⁴ To delamo, ko učimo lekcijo, usmerjamo otroka ali ko se s prijateljem pogovarjamo o evangelijskih resnicah.

Naš cilj je, da resnico učimo tako, da privabi spreobračajočo moč Svetega Duha..³⁵ Naj vam spregovorim o nizu preprostih povabil od Gospoda in njegovih prerokov, ki so nam lahko v pomoč.³⁶

1. Osredotočite se na nebeškega Očeta, Jezusa Kristusa in njun temeljni nauk.³⁷

2. Ostanite utemeljeni v svetih spisih in naukih prerokov svetih iz poslednjih dni.³⁸

3. Zanašajte se na nauk, ki so ga uveljavile številne verodostojne priče.³⁹

4. Izogibajte se špekulacijam, osebnim mnenjem ali posvetnim idejam.⁴⁰

5. Učite točko nauka v smislu povezanih evangelijskih resnic.⁴¹

6. Uporabljajte učne metode, ki privabljajo vpliv Duha.⁴²

7. Govorite jasno, da se izognete napačnemu razumevanju.⁴³

To, kako učimo resnico, je res pomembno. Pavel nas je spodbudil, naj govorimo resnico v ljubezni (gl. Efežanom 4:14–15). Resnica ima najboljšo možnost, da blagoslovi drugega, če se jo posreduje s Kristusovo ljubeznijo.⁴⁴

Resnica, ki se jo uči brez ljubezni, lahko povzroči občutke obsojanja, obupa in osamljenosti. To pogosto vodi v zamere in nesoglasja – celo spore. Po drugi strani pa je ljubezen brez resnice prazna in brez obljube rasti.

Tako resnica kot ljubezen sta bistveni za naš osebni napredek.⁴⁵ Resnica zagotavlja nauk, načela in zakone, potrebne za pridobitev večnega življenja, medtem ko nam ljubezen da potrebno motivacijo, da sprejmemo in udejanjamo to, kar je res.

Večno bom hvaležen sem vse, ki so me potrpežljivo in ljubeče učili večno resnico.

Naj zaključim z večnimi resnicami, ki so postale sidro za mojo dušo. Te resnice sem spoznal, ko sem upošteval načela, o katerih sem govoril danes.

Vem, da je Bog naš nebeški Oče.⁴⁶ Bog je vseveden⁴⁷, vsemogočen⁴⁸ in popolnoma ljubeč⁴⁹. Za nas je izdelal načrt, da bomo prejeli večno življenje in postali podobni Kristusu.⁵⁰

Kot del tega načrta nam je v pomoč poslal svojega Sina Jezusa Kristusa.⁵¹ Jezus nas je učil, naj spolnjujemo Očetovo voljo⁵² in ljubimo drug drugega.⁵³ Odkupil je naše grehe⁵⁴ in dal svoje življenje na križu.⁵⁵ Po treh dneh je vstal od mrtvih.⁵⁶ Zaradi Kristusa in njegove milosti bomo vsi vstali,⁵⁷ lahko nam bo odpuščeno⁵⁸ in v stiski lahko najdemo moč.⁵⁹

Jezus je med svojim zemeljskim delovanjem ustanovil svojo Cerkev.⁶⁰ Sčasoma se je ta Cerkev spremenila, resnice pa so se izgubile.⁶¹ Jezus Kristus je po preroku Josephu Smithu obnovil svojo Cerkev in evangelijske resnice.⁶² In danes Kristus še naprej vodi svojo Cerkev preko živih prerokov in apostolov.⁶³

Ko pridemo h Kristusu, vem, da bomo sčasoma »izpopolnjeni v njem« (Moroni 10:32), prejeli bomo »polnost radosti« (Nauk in zavez 93:33) in »vse, kar ima Oče« (Nauk in zaveze 84:38). O teh večnih resnicah pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.