Pričujmo o Jezusu Kristusu z besedami in dejanji

Ena od obljub, ki jih sprejmemo pri krstu, je ta, da smo pripravljeni prevzeti ime Jezusa Kristusa. Danes bi nas rad spomnil, da Bogu lahko pokažemo, da smo prevzeli ime njegovega Sina, tako da z besedami in dejanji čim pogosteje pričujemo, da Jezus je Kristus.

Ko je Odrešenik po svojem vstajenju služil ljudem v Ameriki in jih učil, je izjavil:

»Mar niso brali svetih spisov, ki pravijo, da morate prevzeti Kristusovo ime, ki je moje ime? Kajti s tem imenom boste poklicani poslednji dan;

in kdor prevzame moje ime in vztraja do konca, ta bo poslednji dan odrešen.«¹

Predsednik Russell M. Nelson je učil, da »to, da prevzamemo Odrešenikovo ime, vključuje oznanjevanje in pričevanje drugim – z besedami in dejanji – da Jezus je Kristus.«²

Kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni imamo blagoslov in privilegij, da povsod, kjer smo, pričujemo o Gospodu in njegovem imenu.³ Ko si bomo prizadevali živeti v skladu z evangelijem Jezusa Kristusa, bo naše ravnanje živo pričevanje o našem Odrešeniku in njegovem imenu. Nadalje, o Kristusu pričujemo z besedami, tako da drugim povemo, kar verjamemo, čutimo ali vemo o Jezusu Kristusu.

Ko z besedami in dejanji ponižno pričujemo o Gospodu, Sveti Duh potrdi⁴ tistim, ki imajo pravi namen, odprto srce in voljne misli, da je Jezus resnično Kristus.⁵

Rad bi vam zaupal dva nedavna navdihujoča primera članov, ki Bogu kažejo, da so prevzeli ime Jezusa Kristusa, tako da govorijo o njem in na cerkvenih sestankih jasno pričujejo o Gospodu.

Prvi primer: Ko sva z ženo Elaine leta 2022 odpotovala v Španijo, sva se udeležila nedeljskih sestankov v majhni enoti tamkajšnje Cerkve. Ko sem sedel na govorniškem odru, žena pa med občestvom, sem opazil, da je sedela ob starejši ženski. Ko se je zakramentni sestanek končal, sem stopil do Elaine in jo prosil, naj mi predstavi svojo novo prijateljico. To je storila in mi povedala, da ta ženska, ki ni članica Cerkve, v Cerkev hodi že približno dve leti. Ko sem to slišal, sem to bogaboječo žensko vprašal, kaj jo je spodbudilo, da se tako dolgo vrača in obiskuje naše sestanke. Ženska je ljubeznivo odgovorila: »Rada prihajam sem, ker na sestankih govorite o Jezusu Kristusu.«

Jasno je, da so člani Cerkve v tisti enoti v Španiji na sestankih govorili, učili in pričevali o Kristusu.

Drugi primer: Po služenju v brazilskem področju sem dobil novo zadolžitev, da služim na sedežu Cerkve. Ko smo se konec letošnjega julija preselili v Salt Lake City, smo se udeležili nedeljskih sestankov v našem novem, čudovitem oddelku. Eden od sestankov je bil postni sestanek s pričevanji. Ko so člani spoštljivo vzeli zakrament, so drug za drugim vstali in srčno pričevali o Odrešeniku. Sestanek se je osredotočal na Jezusa Kristusa in občutno smo lahko čutili Duha. To nas je izgradilo in nam poglobilo vero. Če bi bili na tem sestanku prijatelji Cerkve, ki iskreno iščejo resnico, bi spoznali, da je to Cerkev Jezusa Kristusa.

Kakšen blagoslov je videti, kako so naši cerkveni sestanki dragocene priložnosti, da pričujemo o Kristusu in Bogu sporočamo, da se radostimo, ko prevzamemo ime njegovega Sina.

Zdaj bi rad omenil prepričljiv primer, kako prevzamemo ime Jezusa Kristusa, ko o njem pričujemo z dejanji.

Avgusta lani sem spremljal starešino Jonathana S. Schmitta na dnevu odprtih vrat templja Feather River v Yuba Cityju v Kaliforniji. Tam sem imel blagoslov, da sem vodil skupine na ogledu templja. V eni od teh skupin so bili član Cerkve Virgil Atkinson in sedem prijateljev drugih veroizpovedi. Ob koncu ogleda je brat Atkinson v tempeljski sobani za pečatenje čustveno izrazil svojo ljubezen do prijateljev, ki so ta dan prišli v tempelj. Skoraj nemudoma za tem, ko je to storil, je ženska v skupini vstala in rekla: »Vsi imamo radi Virgila. Nikoli nam ni vsiljeval svoje vere. A se tudi ne brani govoriti o njej. Preprosto živi to, v kar verjame.«

Brat Atkinson je s krščanskim življenjem skozi leta močno pričeval svojim prijateljem. S svojim zgledom je trdno dokazal, da je prevzel Kristusovo ime.

Na koncu naj z vami delim nauk, ki sem se ga naučil o tem, kako naj z uporabo pravilnega imena Cerkve prevzamemo Kristusovo ime in pričujemo o njem.

Predsednik Nelson, Božji živi prerok, je v generalnokonferenčnem nagovoru z naslovom »Pravo ime Cerkve« leta 2018 dejal: »To je popravek. To je Gospodova zapoved. Joseph Smith ni poimenoval Cerkve, ki je bila obnovljena preko njega; niti je ni Mormon. Odrešenik sam je rekel: ‘[K]ajti tako se bo imenovala moja cerkev v poslednjih dneh, in sicer Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni’ [Nauk in zaveze 115:4].«⁶

Tistega dne smo vsi zapustili generalno konferenco z zavezo in odločenostjo, da bomo sledili preroku in od takrat naprej uporabljali razodeto ime Cerkve. Resnično sem bil pozoren, da sem uporabljal pravilno ime Cerkve. Prvih nekajkrat sem moral to zelo ozavestiti in si nisem dovolil, da bi se vrnil na stare tirnice. Po prvih poskusih sem se z uporabo razodetega imena Cerkve počutil bolj lagodno. Priznam, da sem velikokrat ime Cerkve izgovoril na hitro. Skrbelo me je, da ljudje ne bodo pozorni na polno ime Cerkve in da se jim bo morda zdelo nekoliko dolgo.

Vendar sem pozneje spoznal, da mi je načrtna izgovorjava polnega imena Cerkve ponudila dragocene priložnosti, da sem izgovoril ime Jezusa Kristusa in dejansko pričeval o Odrešeniku, tako da sem izrekel njegovo ime v imenu njegove Cerkve. Opazil sem tudi, da sem se, ko sem drugim povedal pravilno ime Cerkve, pogosteje spominjal Jezusa Kristusa in čutil njegov vpliv v svojem življenju.

Ko sledimo preroku, se lahko vsi naučimo bolj pričevati o Jezusu Kristusu, tako da uporabljamo pravilno ime Cerkve in tako bolj v celoti prevzamemo Gospodovo ime.

To nedeljsko dopoldne z veseljem pričujem, da je predsednik Nelson živi Božji prerok in da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Kristusova obnovljena Cerkev. Ponižno pričujem o Božjem Sinu in njegovi božanskosti. On je Božji prvorojeni in edinorojeni Sin, naš Odrešenik in Odkupitelj, Emanuel.⁷ V imenu Jezusa Kristusa, amen.