2010
Mi Nidim blong Go long Tempol
Epril 2010


Mi Nidim blong Go longTempol

Wan aksiden, ol dei mo naet long wan bas, ol longfala trip long bot, mo hae praes blong travel i no save blokem brata ia blong Brasil, blong i no go long tempol.

Jose Gonsalves da Silva i bin wekap taem hem i bin harem ol pipol we oli stap singaotem nem blong hem. Ples i tudak, mo hem i no save weaples nao hem i stap long hem.

“Mi bin silip taem bas i bin rol,” Jose i stap tokbaot eli moning aksiden blong hem long Jenuware 2008. “I no gat man i save faenem mi from mi bin stap biaen blong bas we i fulap wetem ol basket. Sam long ol brata oli jes faenem mi taem oli stat blong pikimap ol basket.”

Taem draeva blong bas i bin lusum kontrol long wan smol rod long saot blong dak bus blong Venesuela, Jose mo ol nara Lata-dei Sent we oli blong Manaus, Brasil, oli bin stap hafwei finis tru long tri dei trip blong olgeta i go long Karakas Venesuela Tempol. Jose i bin kasem ol smol kil nomo, be sam long ol brata mo sista oli mas go stap long hospital.

“Ating hem i taem blong yu stop blong stap go long tempol,” ol famle memba blong Jose we oli wari, oli talem long hem. Jose i gat 80 yia finis taem aksiden ia i bin hapen. Be wetem strong tingting, hem i talem: “mi nidim blong go long tempol. Sapos Lod i letem, bae mi kambak.”

Hem i stat blong sevem mane from nambafo trip blong hem blong go long Karakas, we hem i bin mekem long eli 2009. Long brata Gonsalves da Silva, 40 aoa long bas hem i isi komperem wetem tri trip we hem i bin mekem fastaem i go long São Paulo Brasil Tempol. Blong plante yia, São Paulo Tempol, we i taosen blong ol mael saot is blong Manaus, hem i bin wan tempol ia nomo we i stap kolosap long siti ia blong tu milian pipol we oli stap long not stet blong ol Amesona. Afta, long 2005, Manaus i bin kam pat blong Karakas Venesuela Tempol Distrik.

Long ol yia blong ol wokbaot ia i go long Sao Paulo, “bae mifala i tekem wan bot long Manaus mo spendem fo dei blong kasem Porto Velo,” kapitol blong Rondonia Stet, Jose i talem. “Afta bae mifala i tekem fo dei long bas blong go long São Paulo. Waef blong mi i no wan memba blong Jos, mo taem mi go long tempol blong fas taem long 1985, mi bin go miwan. Mi spendem naet long bas stesen long Porto Velo from mi bin kamaot let longwe mo i no gat bas. Nekis moning mi go long São Paulo. Hem i wan naes eksperiens, be mi bin taed smol taem mi kamaot longwe.”

Afta hem i bin spendem tri ful dei blong givim seves insaed long tempol bifo hem i mekem trip we i tekem eit dei blong gobak hom. I tekem Jose wan yia blong sevem inaf mane blong hem blong pem rod blong hem i go long tempol.

“Hem i wan sakrifaes blong go, be hem i gud,” brata Gonsalves da Silva i talem, we i bin mekem fulap wok blong famle blong hem. “Mi filim wan spesel glad long dei ia we mi bin baptaes blong papa blong mi, taem wan narawan i bin baptaes long bihaf blong mama blong mi, mo taem mi ripresentem papa blong mi blong silim hem long mama. Hem i wan gudfala janis. Evri brata mo sista blong mi oli ded finis nao, be mi bin mekem wok blong olgeta long ol tempol trip blong mi.”

Jose i bilif se sakrifaes we i kamaot long ol wokbaot blong hem i go long tempol bae i helpem ol Lata-dei Sent long Manaus blong oli glad long dei ia we bae oli dediketem wan tempol long homples blong olgeta. “Mi stap glad from dei ia,” hem i talem.

Manaus i bin wan smol branj wetem 20 memba nomo taem José i bin joenem Jos long 1980. Stat long taem ia hem i bin luk Jos i bin gro kwik longwe kasem kolosap 50 000 memba we oli laef long ol eit stek.

“Taem oli bin talemaot long 2007 se bae oli bildim wan tempol long Manaus,” Jose i talem, “mi bin krae from bigfala glad we mi bin filim, mo mi bin prea se Lod bae i letem mi blong laef longtaem inaf blong luk taem we bae oli brekem graon blong tempol ia,” we i bin hapen wan yia afta. Naoia hem i prea se bae hem i luk tempol ia taem i finis mo waef blong hem i baptaes blong tufala i save sil.

“Yumi no save wanem taem bae yumi ded, be yumi mas rere mo stap glad taem we taem ia i kam,” brata Gonsalves da Silva i talem. “Mi stap wet blong gobak long ples blong Papa blong mi long Heven mo Sevya blong mi, Jisas Kraes. Taem mi stap go long tempol i helpem mi blong stap rere from dei ia.”

Lef: foto blong Karakas Venesuela Tempol © IRI; antap long lef mo antap long raet: ol foto we i kam long Mikael R. Moris

Karakas Venesuela Tempol.

Antap: Rio Negro, ples we Jose Gonsalves da Silva bae i statem eit dei trip blong hem i go long Sao Paulo Brasil Tempol.

Andanit: Brata Gonçalves da Silva long 40 aoa draev long bas i go long Karakas Venesuela Tempol. Hem i talem se blong givim seves insaed long haos blong Lod, hem i praes we i gud inaf blong mekem evri sakrifaes blong go long hem.